ZAKON ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE NA @IVOTNATA SREDINA I PRIRODATA

  1. OP[TI ODREDBI

  2. PRAVA I DOL@NOSTI NA REPUBLIKATA, PRAVNITE I FIZI^KITE LICA ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE NA @IVOTNATA SREDINA I PRIRODATAPRAVA I DOL@NOSTI NA REPUBLIKATA, PRAVNITE I FIZI^KITE LICA ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE NA @IVOTNATA SREDINA I PRIRODATA

  3. FINANSIRAWE

  4. NADZOR

  5. KAZNENI ODREDBI

  6. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI


I. OP[TI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduvaat pravata i dol`nostite na Republika Makedonija, pravnite i fizi~kite lica, vo obezbeduvaweto uslovi za za{tita  i unapreduvawe na `ivotnata  sredina i prirodata, zaradi ostvaruvawe na pravoto na gra|anite na zdrava `ivotna sredina.
       

^len 2

Oddelni poimi upotrebeni vo ovoj zakon, go imaat slednovo zna~ewe:

  1. @ivotna sredina i priroda e prostorot so site `ivi organizmi i prirodni bogatstva, odnosno prirodnite i sozdadenite vrednosti i vkupniot prostor vo koj ~ovekot `ivee i vo koj se smesteni naselbi, dobrata vo op{ta upotreba, industriskite i drugi objekti.

  2. Za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina e preventivna za{tita i za{tita od zagaduvawe i degradacija na mediumite na `ivotnata sredina, za{tita od osiroma{uvawe na ozonskata obvivka, spre~uvawe na {tetna bu~ava; za{tita od jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe, koristewe i deponirawe na otpadoci i drug  vid za{tita na `ivotnata sredina;

  1. Za{tita i unapreduvawe na prirodata e za{tita na posebnoto prirodno bogatstvo zaradi za~uvuvawe na negovata avtenti~na sostojba, kako i odr`livo koristewe na prirodnite bogatstva;

  2. Prirodni bogatstva se: zemji{te, vodi,  mineralni surovini, rastitelniot i `ivotinskiot svet;

  3. Posebno prirodno bogatstvo e za~uvaniot del na prirodata so posebni prirodni vrednosti i odliki, zaradi koi toj ima trajno ekolo{ko, nau~no, kulturno, obrazovno, zdravstveno, rekreativno, turisti~ko i drugo zna~ewe, zaradi {to kako dobro od op{t interes za Republikata u`iva posebna za{tita;

  4. Katastar na zagaduva~i e kvantitativna i kvalitativna evidencija na zagaduva~ite i zagaduva~kite materii ispu{teni vo mediumite na `ivotnata sredina vo koj e vklu~ena i karta na zagaduva~i;

  5. Registar na otpadni i {tetni materii e katalog vo koj se klasirani otpadni, opasni i {tetni materii, spored nivniot hemiski sostav i stepenot na nivnata opasnost;

  6. Opasni materii, se materii koi pri opredelena koli~ina i koncentracija vo mediumite na `ivotnata sredina go zagrozuvaat `ivotot i zdravjeto na lu|eto i opstanokot na `ivotnite i rastenijata;

  7. [tetni materii se hemiski supstanci {to gi menuvaat prirodnite, fizi~kite, hemiskite, biolo{kite i bakteriolo{kite sostavi i svojstva, kako i radiolo{kite osobini na mediumite na `ivotnata sredina;

  8. Emisija e ispu{tawe na {tetnite materii od izvorot na emisijata vo site mediumi na `ivotnata sredina;

  9. Izvor na emisija e mesto ili povr{ina od koja {tetnite materii se ispu{taat vo `ivotnata sredina;

  10. Imisija e transfer na  zagaduvawe od izvorot do receptorot;

  11. Otpadni materii se otpadocite od iskoristenite surovini i energensi vo tehnolo{kite procesi na site dejnosti i dejstvija.

  12. Opasen otpad e otpad {to sodr`i supstanci koi imaat edno od ovie svojstva: eksplozivnost, reaktivnost, zapalivost, nadrazlivost, toksi~nost, infektivnost, kancerogenost, mutagenost, teratogenost, ekotoksi~nost i svojstva na ispu{tawe na otrovni gasovi preku hemiska reakcija ili biolo{ko razlo`uvawe, {to e utvrden so listite I, II i III od Zakonot za ratifikacija na Konvencijata za kontrola na prekugrani~niot promet so opasen otpad i negovo skladirawe.

  13. Monitoring e periodi~no i/ili kontinuirano sledewe, merewe, ocenuvawe i opredeluvawe na ekolo{kite parametri i/ili nivoata na zagadenost, so cel da se spre~at negativnite i {tetnite efekti vrz `ivotnata sredina, a opfa}a i predviduvawe na mo`nite promeni vo ekosistemot i/ili biosferata vo celina.

  14. Mediumi na `ivotnata sredina se vodata, vozduhot i zemji{teto.

^len 3

Republikata u~estvuva vo finansiraweto na za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata,  so sredstva  od Buxetot na Republikata.

^len 4

Pravnite i fizi~kite lica pri vr{eweto  na dejnosta potrebno e da obezbedat: racionalno koristewe na prirodnite bogatstva, finansiski sredstva za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata vo ramkite na investicionite i proizvodstvenite proekti i programi i sledewe na vlijanieto na dejnosta vrz kvalitetot na `ivotnata sredina i prirodata.

^len 5

Pobliskite uslovi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata i zdravjeto na lu|eto, se propi{uvaat so  zakon.

Site prirodni bogatstva, objekti i delovi na prirodata za koi so nau~ni i stru~ni istra`uvawa  e utvrdeno deka imaat osobeno zna~ajni prirodni vrednosti, u`ivaat posebna za{tita, vo soglasnost so uslovite, na~inot i postapkata propi{ani so ovoj zakon, drugite zakoni i me|unarodni konvencii i dogovori, koi gi sklu~ila ili na koi im pristapila Republika Makedonija.

^len  6

Postapkata za za{tita od  komunalni i industriski opasni i {tetni materii vo proizvodstvoto, upotrebata, transportot, prometot, skladiraweto, otstranuvaweto, neutraliziraweto i deponiraweto, se vr{i  na na~in i pod uslovi da ne  se dovede vo opasnost `ivotot i zdravjeto na lu|eto i opstanokot na `ivotinskiot i rastitelniot svet , da ne se zagadi `ivotnata sredina i prirodata, kako vo procesot na funkcijata, taka i pri pojava na defekti, vo soglasnost so merilata i uslovite utvrdeni so zakon i me|unarodnite konvencii i dogovori koi Republika Makedonija gi ratifikuvala ili im pristapila.

^len 7

Podatocite za sostojbata na kvalitetot i pojavite za zagrozuvawe na `ivotnata sredina i prirodata, se javni.

Potro{uva~ot, odnosno korisnikot na proizvodite i uslugite mora da bide izvesten za vlijanieto na tie proizvodi, odnosno uslugi vrz `ivotnata sredina i zdravjeto na lu|eto i za merkite za za{tita, preku upatstvo dadeno so proizvodot, istaknato na ambala`ata na proizvodot, odnosno na drug soodveten na~in.

^len 8

Sledeweto na kvalitetot na sostojbite so za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata se vr{i vo ramkite na informativniot sistem za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata.

Realizacijata na informativniot sistem od stav 1 na ovoj ~len, vo Ministerstvoto za `ivotna sredina, ja vr{i  Informativniot Centar  za `ivotna sredina (vo natamo{en tekst: Centarot).

So informativniot sistem od stav 1 na ovoj ~len se obezbeduva osobeno: vospostavuvawe na baza na relevantni podatoci, seopfatni, to~ni, javno dostapni informacii za sostojbata i kvalitetot na mediumite na `ivotnata sredina i prirodata, bu~avata, jonizira~koto i nejonizira~koto zra~ewe i posebnoto prirodno bogatstvo, vrz osnova na merewe i sledewe na sostojbite i promenite vo `ivotnata sredina i prirodata (monitoring) i nivna soodvetna obrabotka, skladirawe i iskoristuvawe.

^len 9

Organite na dr`avnata uprava, nau~nite i stru~nite organizacii i ustanovi koi vr{at monitoring vo `ivotnata sredina i prirodata se dol`ni podatocite od monitoringot na `ivotnata sredina i prirodata da gi dostavuvaat do Ministerstvoto za `ivotna  sredina.
Ministerot za `ivotna  sredina gi propi{uva vidot, obemot, oblikot i formatot na podatocite i vremeto na ova dostavuvawe.
Ministerstvoto za `ivotna sredina e nadle`no za prezentirawe na oficijalni podatoci od oblasta na `ivotnata sredina i prirodata vo Republika Makedonija.

^len  10

Javnite ustanovi  vo oblasta na obrazovanieto (po~nuvaj}i od osnovnoto obrazovanie), vospitanieto, zdravstvoto, informiraweto,  kulturata i naukata,  se dol`ni vo svoite programi i planovi za rabota, da predvidat sodr`ini za steknuvawe na znaewa i izgraduvawe na aktiven odnos sprema za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata.

^len 11

Za vr{ewe na stru~nite raboti od oblasta na za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata vo sostav na Ministerstvoto za `ivotna sredina, se osnova Zavod za `ivotna sredina (vo natamo{niot tekst: Zavod).
Zavodot od stav 1 na ovoj ~len, gi vr{i stru~nite raboti i stru~en nadzor  nad za{titenite posebni prirodni bogatstva, nad izvorite na zagaduvawe na zemji{teto, vodite i vozduhot,  predlaga stru~no tehni~ko-tehnolo{ki re{enija za namaluvawe ili spre~uvawe na zagaduvaweto i degradacijata na `ivotnata sredina i prirodata, izgotvuva stru~na dokumentacija od domenot na za{titata i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, vr{i merewe i sledewe na sostojbite i promenite vo `ivotnata sredina i prirodata (monitoring) i drugo.

^len 12

Opredeleni stru~ni raboti za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata mo`at da vr{at i nau~ni i stru~ni organizacii i drugi pravni lica, koi se registrirani za vr{ewe na tie raboti.

  Ministerot za `ivotna sredina gi ovlastuva subjektite od stav 1 na ovoj ~len koi gi ispolnuvaat slednive uslovi:

  • imaat vraboteno  najmalku edno lice so visoka stru~na sprema od oblasta na za{titata na `ivotnata sredina i prirodata i

  • imaat potrebna oprema i soodvetni delovni prostorii za vr{ewe na dejnosta.

Ministerot za `ivotna sredina poblisku gi propi{uva uslovite od stav 2  alineja 2  na ovoj ~len. 

^len 13

So drugite zakoni so koi se ureduva koristeweto na prirodnite bogatstva  se obezbeduva: za~uvuvawe, obnovuvawe i upravuvawe na prirodnite bogatstva; za{tita i nepre~eno ostvaruvawe na funkcijata na posebno za{titenite  posebni prirodni bogatstva, biodiverzitet, za{tita na ekosistemite; utvrduvawe na poseben re`im na za{titata i upravuvaweto, za~uvuvawe i koristewe na podra~jata na za{titenite posebni prirodni bogatstva (nacionalni parkovi, rezervati, izvori na vodosnabduvawe, termalni i mineralni izvori, {umi, zemjodelsko zemji{te, javni zeleni povr{ini, rekreacioni podra~ja, bawi i drugo); opredeluvawe na podra~jata so zagrozeni posebni prirodni bogatstva (zagadeni podra~ja, zagrozeni podra~ja od erozija i poroi, eksploatacija na mineralni surovini, poplavi i drugo) i sanacija na ovie podra~ja, kako i drugi raboti.

GORE


II. PRAVA I DOL@NOSTI NA REPUBLIKATA, PRAVNITE I FIZI^KITE LICA ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE NA @IVOTNATA SREDINA I PRIRODATAPRAVA I DOL@NOSTI NA REPUBLIKATA, PRAVNITE I FIZI^KITE LICA ZA ZA[TITA I UNAPREDUVAWE NA @IVOTNATA SREDINA I PRIRODATA

^len 14

Vladata na Republika Makedonija, za ocena na sostojbite i utvrduvawe na merkite {to treba da se prezemat, donesuva Nacionalen akcionen plan za za{tita na `ivotnata sredina na Republika Makedonija.

Op{tinite i gradot Skopje, vo soglasnost so Nacionalniot akcionen plan za za{tita na `ivotnata sredina, donesuvaat lokalni akcioni planovi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata.

^len 15

Koristewe na prirodnite bogatstva, eksploatacija na mineralni surovini, izgradba na novi objekti, rekonstrukcija na postojnite ili izveduvawe na drugi raboti kako i vr{ewe na proizvodstvena dejnost, pravnite i fizi~kite lica mo`at da vr{at pod uslovi da ne   predizvikuvaat o{tetuvawa, zagaduvawa ili zna~itelni promeni na prirodnite bogatstva i bioresursi, ili drug na~in na degradirawe na `ivotnata sredina i prirodata nad propi{anite normi.

Investitorot e dol`en pri izgotvuvawe na tehni~kata dokumentacija i nejzinata realizacija,  da obezbedi za{tita na `ivotnata sredina i prirodata soglasno so zakon.

Ministerot  za `ivotna sredina gi propi{uva:

  1. Vidot na investicionite objekti, za koi se izgotvuva tehni~ka dokumentacija za procena na vlijanieto vrz `ivotnata sredina i

  2. Na~inot na izgotvuvawe na tehni~kata dokumentacija za vlijanieto na objektite i rabotite vrz kvalitetot na `ivotnata sredina.

^len 16

Odobrenie za eksploatacija na mineralni surovini se izdava po prethodna soglasnost od Ministerstvoto za `ivotna sredina.

^len 17

Pravno i fizi~ko lice koe so koristewe na mineralni surovini, odlagawe na otpadoci, jalovina, pepel i zgura i drugi aktivnosti, }e degradira zemji{te, e dol`no toa zemji{te da go rekultivira ili na drug na~in sanira po prethodno izgotvena tehni~ka dokumentacija za rekultivacija, soglasno so zakon, vo rok od najmnogu tri godini po zavr{uvaweto na koristeweto na mineralnite surovini i odlagaweto na jalovinata, pepelot, zgurata ili drugi otpadoci.

Ministerstvoto za `ivotna sredina dava soglasnost na tehni~kata dokumentacija za rekultivacija od stav 1 na ovoj ~len.

^len 18

Pravnite i fizi~kite lica od ~len 4 na ovoj zakon se dol`ni da vodat evidencija na podatocite za vnesenite koli~ini na otpadni, {tetni i opasni materii {to gi koristat pri vr{ewe na dejnosta i evidencija na vidot i koli~inata na otpadnite, {tetnite i opasnite materii {to gi sozdavaat i ispu{taat vo mediumite na `ivotnata sredina.

Podatocite od stav 1 na ovoj ~len subjektite se dol`ni da gi dostavat do Ministerstvoto za `ivotna sredina, i toa:

  • za vnesenite koli~ini vo rok od 24 ~asa od vnesuvaweto i

  • za ispu{tenite otpadni, opasni i {tetni materii vo rok od 48 ~asa od ispu{taweto.

^len 19

Ministerot za `ivotna sredina vo soglasnost so ministerot za zdravstvo, ministerot za vnatre{ni raboti, ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i ministerot za  stopanstvo, so naredba }e go zabrani proizvodstvoto i prometot na oddelni proizvodi i vr{ewe na oddelni raboti, na opredeleno vreme ili trajno, dokolku so niv se zagrozuva `ivotnata sredina i prirodata ili zdravjeto na lu|eto.

^len 20

Ministerot za `ivotna sredina vo soglasnost  so ministerot za zdravstvo, ministerot za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo i ministerot za stopanstvo, so pravilnik }e gi opredeli na~inot i kriteriumite vrz osnova na koi oddelni proizvodi mo`at da se ozna~at kako  "eko-proizvodi" i kako takvi da se pu{tat  vo promet.

^len 21

Ministerot za `ivotna sredina go propi{uva na~inot za dobrovolno u~estvo na pretprijatijata od industriskiot sektor vo sistemot za ekolo{ki menaxment i revizija (EMAS).

^len 22

Koga pri izgradba ili rekonstrukcija na oddelni investicioni objekti ili koristewe na prirodni bogatstva ili vr{ewe na proizvodstvena dejnost nastane nedozvolena degradacija ili zagaduvawe  na `ivotnata sredina i prirodata nad propi{anite normi, investitorot ili pravnoto lice e dol`no da prestane so rabota i da izvr{at dopolnitelni nau~ni i stru~ni istra`uvawa i sanacija, zaradi otstranuvawe na pri~inite {to dovele do degradacija ili zagaduvawe na `ivotnata sredina i prirodata i za toa da go izvesti Ministerstvoto za `ivotna sredina.

Dokolku investitorot ne postapi spored stav 1 na ovoj ~len ministerot za `ivotna sredina }e opredeli nau~na ili stru~na institucija koja }e gi izvr{i potrebnite istra`uvawa kako i pravno lice za vr{ewe na sanacija.

Tro{ocite za nau~nite i stru~nite istra`uvawa i sanacijata od stav 2 na ovoj ~len pa|aat na tovar na investitorot ili pravnoto lice od stav 1 na ovoj ~len.

^len 23

Se zabranuva frlawe ili deponirawe bilo kakvi otpadoci, nadvor od opredelenite mesta za taa namena.

Pravnite lica koi stopanisuvaat so deponiite za otpad, se dol`ni po ispolnuvaweto na kapacitetot na deponijata, zadol`itelno da izvr{at rekultivacija na prostorot na deponijata vrz osnova na proekt.

^len 24

Zabranet e uvoz na otpadni, opasni, {tetni i radioaktivni otpadni materii i nivno ispu{tawe,~uvawe, upotreba i deponirawe, na teritorijata na Republika Makedonija.

Vladata na Republika Makedonija, so poseben akt, opredeluva koj vid i koli~ina na otpadni ili nedoiskoristeni materii od tehnolo{kite procesi, dejnosti i dejstvija, koi slu`at kako sekundarni surovini i drugo, }e mo`at da se uvezuvaat osven radioaktivnite materii.

Zabraneto e da se proizveduvaat i uvezuvaat biolo{ki nerazgradlivi supstanci za proizvodstvo na detergenti i pesticidi {to sodr`at polifosfati i proizvodi {to gi sodr`at tie supstanci.

Zabraneto e da se uvezuvaat tehnologii, tehnolo{ki linii i licenci koi vo zemjite izvozni~ki ve}e se zabraneti od ekolo{ki pri~ini.

^len 25

Za uvoz na tehnologii ili tehnolo{ki linii, vo Republika  Makedonija do Ministerstvoto za `ivotna sredina  se prilo`uva soodvetna  dokumentacija koja }e potvrdi  deka  uvezenata tehnologija ili tehnolo{ka linija ne e zabraneta vo zemjata proizvoditel i zemjata izvoznik. 

^len 26

Ministerot za `ivotna sredina gi propi{uva supstancite koi sodr`at opasni i {tetni materii na koi im se zabranuva uvoz, proizvodstvo  ili koristewe vo Republika Makedonija.

^len 27

Uredi {to slu`at za pre~istuvawe na zagaden vozduh, zagadeni vodi, spre~uvawe na zagaduvaweto na zemji{teto i na {tetnata bu~ava i drugi uredi {to slu`at za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, za koi ne se propi{ani standardi vo Republika Makedonija, mo`at da se upotrebuvaat ako nivnata efikasnost za soodvetnite nameni i celi e utvrdena od ovlastena doma{na ili stranska stru~na ili nau~na organizacija i gi ispolnuva standardite na me|unarodnata organizacija za standardizacija ("ISO") standardite.

Organizacijata od  stav 1 na ovoj ~len ja opredeluva ministerot za `ivotna sredina.

^len 28

Za opredeluvawe na karakteristikite i vlijanieto na zagaduvawe, vrz kvalitetot na vozduhot, vodite i zemji{teto i posebno za{titenite posebni prirodni bogatstva i nivno analiti~ko prika`uvawe, pravnite i fizi~kite lica se dol`ni na izgotvuva~ot na katastarot na zagaduva~ite i registarot na otpadni i {tetni materii, da gi dostavat potrebnite podatoci.

Ministerot za  `ivotna sredina, gi utvrduva formata i sodr`inata na katastarot na zagaduva~ite na vozduhot, vodite,`ivotna sredina, gi utvrduva formata i sodr`inata na katastarot na zagaduva~ite na vozduhot, vodite, za{titenite posebni prirodni bogatstva, zagadenosta i degradiranosta na zemji{teto i registar na otpadnite, opasnite i {tetni materii.

Ministerstvoto za `ivotna sredina  izgotvuva katastar na zagaduva~ite na vozduhot, vodite, za{titenite posebni prirodni bogatstva, zagadenosta i degradiranosta na zemji{teto i registar na otpadni, opasni i {tetni materii, na nivo na Republika Makedonija.

Katastarot i registarot od stav 3 na ovoj ~len, mo`at da gi izgotvuvaat i pravni lica, koi se registrirani za taa dejnost, so re{enie za ovlastuvawe od ministerot za `ivotna  sredina.

^le n 29

Pravnite i fizi~ki lica, koi imaat izvori {to vr{at zagaduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, osobeno onie koi se registrirani kako zagaduva~i so katastarot na zagaduva~ite i registarot na otpadni i {tetni materii, se dol`ni da izgotvat i da dostavat do Ministerstvoto za `ivotna sredina ekolo{ki-tehnolo{ki proekti so analiza na izvorite na zagaduvawe i re{enija za namaluvawe i doveduvawe na zagaduvaweto vo ramkite na maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estva na {tetni supstanci, soglasno zakon.

Ekolo{ko-tehnolo{kite proekti od stav 1 na ovoj ~len, pravnite i fizi~kite lica se dol`ni da gi realiziraat vo rok od 5 godini od nivnoto izgotvuvawe.

Pravnite i fizi~kite lica koi imaat izvori na zagaduvawe na vozduhot, vodite i zemji{teto, na bu~avata i jonizira~koto i nejonizira~koto  zra~ewe se dol`ni da gi izvr{uvaat so zakon propi{anite merki, normativi i standardi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, da go sledat  vlijanieto na izvorot na zagaduvawe vrz kvalitetot na `ivotnata sredina i prirodata i da vodat evidencija na rezultatite od izvr{enite merewa. 

^len 30

Vrz osnova na dostavenite ekolo{ko - tehnolo{ki proekti od ~len 29 na ovoj zakon Ministerstvoto za `ivotna sredina izdava re{enie za integrirano spre~uvawe i kontrola na zagaduvaweto, so koe pozitivno se vrednuvaat ekolo{ko - tehnolo{kite proekti i e uslov za zapo~nuvawe i vr{ewe na dejnosta kako i za menuvawe na uslovite za vr{ewe na dejnosta.

^len 31

Kontinuirano merewe i sledewe na promenite i sostojbite na kvalitetot na vozduhot, vodata i zemji{teto, za{titenite posebni prirodni bogatstva, kako i na nivoto na bu~avata,  jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe i drug vid na promeni i sostojbi  vo `ivotnata sredina na nivo na Republika Makedonija, vr{i Ministerstvoto za `ivotna sredina (monitoring).

Merewe i sledewe na promenite i sostojbite, od stav 1 na ovoj ~len, vr{at i nau~ni stru~ni organizacii {to se registrirani za rabotite na za{titata i unapreduvaweto na `ivotnata sredina i prirodata, ovlasteni od ministerot za `ivotna sredina i istite se dol`ni podatocite vedna{ da gi dostavuvaat do Ministerstvoto za `ivotna  sredina.

Vidot na monitoringot, metodologijata i parametrite za merewe i sledewe na promenite i sostojbite na kvalitetot na zemji{teto, vodite i vozduhot, za{titenite posebni prirodni bogatsva kako i na nivoto na bu~avata, jonizira~koto i nejonizira~koto zra~ewe }e gi utvrdi ministerot za `ivotna sredina.

^len 32

Za{titenite posebni prirodni bogatstva, mo`at da se koristat i da se stavat vo promet soglasno so zakon.

^len 33

Pravnite  i fizi~kite lica koi upravuvaat so za{titenite posebni prirodni bogatstva, se dol`ni da izgotvat registar i programa za za{titenite   posebni prirodni bogatstva, i da gi dostavat  do Ministerstvoto za  `ivotna sredina .

^len 34

Se zabranuva upotreba i  koristewe na  oprema, uredi i aparati koi proizveduvaat bu~ava  koja gi nadminuva so zakon dozvolenite vrednosti.

^len 35

Pravno lice korisnik na oprema, uredi i aparati {to pretstavuvaat izvori na jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe, e dol`no pri nivna upotreba da obezbedi soodvetni za{titni merki i stru~en kadar i da vr{i vremeno skladirawe na radioaktivni otpadoci na mesta opredeleni  za taa namena, soglasno so zakon.

Merkite za za{tita od stav 1  na ovoj ~len mora da bidat vo soglasnost so goleminata na radioaktivniot rizik i da  opfa}aat: obuka na lu|eto, merki za ograni~uvawe na izlo`uvaweto na zra~ewe, organizacija na rabotata, fizikalna i medicinska kontrola i ~uvawe na soodvetni podatoci za izvori so jonizira~ko zra~ewe i za izlo`enost  na lu|eto na zra~ewe pod uslovi i na na~in utvrdeni so zakon.

GORE


III. FINANSIRAWE

^len 36

Za obezbeduvawe na finansiski sredstva, za pottiknuvawe na preventivni i prezemawe na sanacioni merki za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, se osnova Fond za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, vo sostav na Ministerstvoto za `ivotna sredina.

Fondot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata ima  svojstvo na pravno lice.

^len 37

Koristeweto na sredstvata }e se vr{i vrz osnova na programa koja ja donesuva Vladata na Republika Makedonija, soglasno so Nacionalniot akcionen plan za za{tita na `ivotnata sredina. Sredstvata za ostvaruvawe na Programata se obezbeduvaat od Buxetot na Republika Makedonija, kako i od  donacii, zagaduva~ite, krediti i drugo.

Sredstva za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, koi se prihod na Fondot, se obezbeduvaat i od nadomestocite koi }e se pla}aat pri registracija na motorni vozila i plovni objekti, vo visina od 4% od osnovnoto osiguruvawe, a za vozilata so uredi za pro~istuvawe na otpadnite gasovi - katalizator, 2% od osnovnoto osiguruvawe kako i od izre~enite kazni za storenite prekr{oci.

^len 38

Pravni i fizi~ki lica koi spored katastarot na zagaduva~ite na vozduhot, vodite, za{titenite posebni prirodni bogatstva, zagadenosta i degradiranosta na zemji{teto i registarot na otpadnite i {tetnite materii, imaat izvori {to vr{at zagaduvawe na `ivotnata sredina i prirodata obezbeduvaat sredstva {to se nameneti za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, vo vid na "eko- danok",  utvrden so zakon.

Subjektite od stav 1 na ovoj ~len, ekolo{kiot danok }e go pla}aat, se dodeka ne go dovedat zagaduvaweto vo ramkite na maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estvo na {tetni supstancii.

GORE


IV. NADZOR

^len 39

Nadzor nad primenata na ovoj zakon i propisite doneseni vrz osnova na ovoj zakon, vr{i Ministerstvoto za  `ivotna sredina.

Inspekciski nadzor nad primenata na tehni~ko-tehnolo{kite merki za za{tita na vozduhot i vodite od zagaduvawe, za{titenite posebni prirodni bogatstva, zemji{teto od degradirawe i zagaduvawe, {tetna bu~ava i za{tita od otpadni materii i od jonizira~ki i nejonizira~ki zra~ewa vr{i Republi~kiot inspektorat za `ivotna sredina, kako organ vo sostav na Ministerstvoto za `ivotna sredina.

^len 40

Republi~kiot inspektorat od ~len 39 stav 2  od ovoj zakon go so~inuvaat glaven republi~ki inspektor za `ivotna sredina  i  inspektori za `ivotna sredina ( vo ponatamo{niot tekst: inspektori).

Inspektori vo Republi~kiot inspektorat za `ivotna sredina mo`at da bidat lica od slednive profesii: diplomiran in`ener za za{tita na `ivotnata sredina, diplomiran ma{inski in`ener, diplomiran in`ener za za{tita pri rabota, diplomiran in`ener - tehnolog, diplomiran in`ener - metalurg, diplomiran rudarski in`ener, diplomiran in`ener hemi~ar, diplomiran meteorolog, doktor po medicina, diplomiran geograf, diplomiran grade`en in`ener, diplomiran biolog, diplomiran in`ener agronom, diplomiran {umarski in`ener, diplomiran elektroin`ener, diplomiran in`ener fizi~ar, diplomiran in`ener arhitekt i diplomiran in`ener po hortikultura.

Glavniot republi~ki inspektor mora da ima najmalku tri godini rabotno iskustvo.

^len 41

Inspektorite od ~len 40 na ovoj zakon imaat legitimacija ~ij obrazec i na~in na izdavawe go propi{uva ministerot za  `ivotna sredina.

^le n 42

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita na vozduhot od zagaduvawe, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

  1. Zagaduva~ot ima obezbedeno uslovi, zagaduvaweto da bide svedeno vo propi{anite granici, soglasno so tehni~ko-tehnolo{kite standardi za opremata i tehnologijata i zakonskite normativi;

  2. Vo slu~aj na pre~ekoruvawe na grani~nite vrednosti na emisijata i imisijata, zagaduva~ot gi ima prezemeno potrebnite tehni~ko-tehnolo{ki merki;

  3. Zagaduva~ot gi ima obezbedeno propi{anite merewa na emisijata i dali vodi evidencija za izvr{enite merewa;

  4. Uredite za pre~istuvawe, funkcioniraat spored propi{anite tehni~ki standardi;

  5. Pravnoto i fizi~koto lice ima izgotveno ekolo{ki-tehni~ki proekti i dali go realizira;

  6. Pravnite i fizi~ki lica od ~len 18 na ovoj zakon redovno, vo predvideniot rok dostavuvaat izve{tai i podatoci na Ministerstvoto za  `ivotna  sredina i Centarot.

  7. Ispravnost na monitoring sistemite i

  8. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

^len 43

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita na vodite od zagaduvawe, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi  dali:

  1. Imatelot, odnosno korisnikot na izvorot na zagaduvawe ima obezbedeno uslovi, zagaduvaweto da bide svedeno vo propi{anite granici;

  2. Vo slu~aj na pre~ekoruvawe na propi{anite vrednosti na {tetni materii vo otpadnite tehnolo{ki i sanitarni vodi ili zgolemena temperatura na tehni~kite vodi,  imatelot, odnosno korisnikot gi ima prezemeno predvidenite tehni~ko-tehnolo{ki merki;

  3. Imatelot, odnosno korisnikot,  gi ima obezbedeno  propi{anite merewa na kvalitetot na otpadnite vodi pred nivnoto ispu{tawe vo prirodnite recipienti (reki, ezera, zemji{te);

  4. Pravnite i fizi~ki lica od ~len 18 na ovoj zakon redovno vo predvideniot rok, dostavuvaat izve{tai i podatoci na Ministerstvoto za  `ivotna  sredina i Centarot;

  5. Pravnoto i fizi~koto lice  ima ekolo{ko-tehnolo{ki proekti i dali go realizira;

  6. Ispravnosta na monitoring sistemite i

  7. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

^len 44

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita na zemji{teto od zagaduvawe, erozija i prenamena, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

  1. Se prezemeni merki zagaduvaweto, erozijata i prenamenata na zemji{teto da bidat svedeni vo propi{anite granici;

  2. Vo slu~ai na pre~ekoruvawe na zagaduvawe, erozija i prenamena na zemji{teto se prezemeni soodvetni biotehni~ki merki;

  3. Se po~ituvaat propi{anite proekti za rekultivirawe na zemji{teto;

  4. Pravnoto i fizi~koto lice ima izgotveno ekolo{ko-tehnolo{ki proekti i dali go realizira;

  5. Ispravnost na monitoring sistemite  i

  6. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

^len 45

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita od {tetna bu~ava, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

  1. Imatelot, odnosno korisnikot na izvorot na bu~ava, ima obezbedeno uslovi bu~avata da bide svedena vo propi{anite granici;

  2. Vo slu~ai koga prestanale okolnostite pod koi bilo dozvoleno pogolemo nivo na bu~ava, se namalila bu~avata;

  3. Sopstvenikot na izvorot na bu~avata, gi ima prezemeno predvidenite tehni~ko-tehnolo{ki merki za sveduvawe na bu~avata vo propi{anite granici za soodvetnata oprema i tehnologija, kako i za sredinata vo koja ~ovekot prestojuva;

  4. Uredite za merewe na bu~avata, funkcioniraat spored propi{anite normi;

  5. Pravnoto i fizi~koto lice ima izgotveno ekolo{ko-tehnolo{ki proekti i dali go realizira;

  6. Ispravnost na monitoring sistemite i

  7. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

^len 4 6

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita na posebno za{titenite posebni prirodni bogatstva i bioresursite, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

  1. Za{titata na rastitelniot i `ivotinskiot svet i za{titenite posebni prirodni bogatstva, se vr{i pod uslovi i na na~in propi{ani so zakon;

  2. Katastarot na za{titenite posebni prirodni bogatstva, se vodi po propi{anata metodologija i dali podatocite od katastarot se dostavuvaat do nadle`niot organ na upravata;

  3. Se doneseni i dali se izvr{uvaat programite, za za{tita i razvoj na za{titenite posebni prirodni bogatstva i godi{nite planovi za nivno sproveduvawe;

  4. Za{titenite podvi`ni prirodni dobra, se izvezuvaat ili iznesuvaat vo stranstvo so propi{ano odobrenie i dali za izdadenite odobrenija se vodi evidencija i

  5. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

^len 47

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za za{tita od jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

  1. Imatelot, odnosno korisnikot na izvorot so jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe, ima obezbedeno uslovi zra~eweto da bide svedeno vo propi{anite granici;

  2. Vo slu~aj na pre~ekoruvawe na propi{anite grani~ni vrednosti, gi ima prezemeno predvidenite merki;

  3. Gi ima obezbedeno propi{anite merki i kontroli;

  4. Vodi evidencija na merewata na jonizira~koto  i nejonizira~koto zra~ewe;

  5. Pravnoto i fizi~ko lice ima izgotveno ekolo{ko-tehnolo{ki proekti i dali go realizira;

  6. Ispravnost na monitoring sistemite i

  7. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

^len 48

Vo vr{ewe nadzor nad primenata na merkite za ureduvawe na prostorot, inspektorot e ovlasten i dol`en da utvrdi dali:

  1. Prostorot se koristi, ureduva i odr`uva, soglasno so propi{anite uslovi i proekti;

  2. Sobiraweto, transportiraweto i deponiraweto na tehnolo{kiot, opasniot i posebniot otpad od pravnite i fizi~kite lica, se vr{i vo soglasnost so zakon;

  3. So industriskite otpadoci i otpadocite od drugi izvori, se postapuva soglasno so propi{anite uslovi;

  4. Pravnoto i fizi~koto lice gi ima opredeleno i dali gi sproveduva merkite za za{tita na prostorot vo soglasnost so ovoj  zakon;

  5. Pravnoto i fizi~koto lice ima izgotveno ekolo{ko-tehnolo{ki proekti i dali go realizira i

  6. Utvrduva i drugi sostojbi od negovata nadle`nost.

^l en 49

Vo vr{eweto na rabotite, inspektorot e ovlasten:

  1. Da naredi vo opredelen rok da se otstranat {tetnite posledici {to nastanale so zagaduvaweto ili degradacijata na `ivotnata sredina i prirodata i doveduvawe vo prethodna sostojba .

  2. Da zabrani rabota na pravni i fizi~ki lica poradi {tetni dejstvija, so koi se vr{i zagaduvawe ili degradacija na `ivotnata sredina i prirodata, bez ogled na toa dali za  dejnosta  imaat ili nemaat soodvetni odobrenija i soglasnosti  propi{ani so zakon,

  3. Da zabrani  rabota i  upotreba i da zape~ati rabotni prostorii, oprema, aparati i uredi koi vr{at {tetni dejstvija i koi ne gi ispolnuvaat propi{anite uslovi,

  4. Privremeno da odzeme oprema, uredi i aparati {to pretstavuvaat izvori na zagaduvawe ili degradacija na `ivotnata sredina i prirodata, se do otstranuvawe na nedostatocite, odnosno do kone~nata odluka na nadle`niot sud i

  5. Da opredeli pokratok rok za rekultivacija vo ramkite na rokot utvrden so ~len 17 na ovoj zakon.

Inspektorot u~estvuva vo vr{eweto na tehni~kiot pregled na investicioni objekti od aspekt na za{titata na  `ivotnata sredina i prirodata.

^len 50

Pravnite i fizi~ki lica koi vr{at  dejnost  se dol`ni da ovozmo`at nepre~eno vr{ewe na inspekciskiot nadzor, kako i da davaat vistiniti i to~ni podatoci, informacii, mostri i drugi materijali na barawe na inspektorot  bez nadomestok.

^len 51

Tro{ocite za rabotite izvr{eni nadvor od upravnata postapka po barawe na strankata, pa|aat na tovar na strankata.

Ministerot za `ivotna sredina gi propi{uva tro{ocite od stav 1 na ovoj ~len.

Sredstvata od stav 1 na ovoj ~len  se uplatuvaat na posebna smetka za sopstveni prihodi na Ministerstvoto za `ivotna sredina.

^len 52

Inspektorite za prezemenite dejstvija donesuvaat re{enija.

Protiv re{enieto na inspektorot mo`e da se podnese  `alba do Komisijata na Vladata na Republika Makedonija, za re{avawe na upravnite raboti vo vtor stepen, od oblasta na urbanizmot, grade`ni{tvoto i za{titata na `ivotnata sredina i prirodata,  vo rok od 8 dena od denot na priemot na re{enieto.

@albata od stav 2 na ovoj ~len ne go odlaga izvr{uvaweto na re{enieto.

GORE


V. KAZNENI ODREDBI

^len 53

So pari~na kazna od 200.000 denari do 300.000 denari }e se kazni za prekr{ok pravnoto lice ako:

  1. Pri koristewe na prirodnite bogatstva, eksploatacija na mineralni surovini, izgradba na novi objekti, rekonstrukcija na postojni, proizvodstvo ili izveduvawe na drugi raboti, predizvikuva o{tetuvawa ili drugi promeni na prirodnite bogatstva i bioresursi, ili na drug na~in ja degradira i ja zagaduva `ivotnata sredina i prirodata nad propi{anite normi i so tehni~kata dokumentacija i realizacija na istata, ne obezbedi za{tita na `ivotnata sredina i prirodata ( ~len 15 stavovi 1 i 2);

  2. So koristewe na mineralni surovini, odlagawe na otpadoci, jalovina, pepel i zgura i drugi aktivnosti, degradira zemji{te i istoto ne go rekultivira ili na drug na~in sanira po proektot za rekultivacija (~len 17);

  3. Ne vodi evidencija na podatocite za vnesenite koli~ini na {tetni i opasni materii {to gi koristat pri vr{ewe na dejnosta, kako i vidot i koli~inata na otpadnite, {tetnite i opasnite materii {to gi sozdava i ispu{ta vo mediumite na `ivotnata sredina i podatocite ne gi dostavuva do Ministerstvoto za `ivotna sredina  (~len 18);

  4. Proizveduva i pu{ti vo promet, oddelni proizvodi i vr{i oddelni raboti so koi se zagrozuva `ivotnata sredina i pokraj zabranata na ministerot za `ivotna sredina( ~len 19);

  5. Pu{ti vo promet, proizvod ozna~en kako" eko-proizvod" koj ne e vo soglasnost so na~inot i kriteriumite, opredeleni od ministerot za `ivotna sredina(~len 20);

  6. Ne prestane so rabota ,ne izvr{i dopolnitelni nau~ni i stru~ni istra`uvawa i ne go izvesti Ministerstvoto za `ivotna sredina, zaradi otstranuvawe na pri~inite {to dovele do degradacija ili zagaduvawe na `ivotnata sredina i prirodata (~len 22 stav 1);

  7. Frla ili deponira tehnolo{ki, opasen i poseben otpad, nadvor od opredelenite mesta za taa namena (~len 23 stav1);

  8. Ne izvr{i rekultivacija na prostorot na deponijata vrz osnova na proekt (~len 23 stav 2);

  9. Uveze otpadni, opasni, {tetni i radioaktivni materii i istite gi ispu{ta, ~uva, upotrebuva i deponira (~len 24 stav 1);

  10. Uveze tehnologii, tehnolo{ki linii ,licenci i supstanci  koi vo zemjata proizvoditel ili zemjata izvoznik ve}e  se zabraneti od ekolo{ki pri~ini (~len 24 stav  4);

  11. Uveze ili proizveduva supstanci koi se na  lista na  supstanci  koi sodr`at opasni i {tetni materii na koj im e zabranet uvoz, proizvodstvo ili koristewe  vo Republika Makedonija ( ~len 26 );

  12. Na izgotvuva~ot ne gi dostavi potrebnite podatoci za izgotvuvawe na  katastarot na zagaduva~ite na vozduhot, vodite, za{titenoto posebno prirodno bogatstvo, zagadenosta i degradiranosta  na zemji{teto i registarot na otpadni i {tetni materii( ~len 28 );

  13. Ne izgotvi i dostavi do Ministerstvoto za `ivotna sredina ekolo{ko - tehnolo{ki proekti i ne gi izvr{uva so zakon propi{anite merki, normativi i standardi za za{tita na `ivotnata sredina i prirodata i ne go sledi vlijanieto na izvorot na zagaduvaweto vrz kvalitetot na `ivotnata sredina i prirodata i  ne vodi evidencija na rezultatite od izvr{enite merewa ( ~len 29);

  14. Stru~nite organizacii  ne gi dostavat podatocite do Ministerstvoto za `ivotna sredina (~len 31 stav 2);

  15. Se koristat ili se stavat vo promet za{titeni bioresursi i objekti na prirodata , bez odobrenie (~len 32)

  16. Pravnite lica ne izgotvat i dostavat registar i programa za za{titenoto posebno prirodno bogatstvo ( ~len 33).

  17. Upotrebuva i koristi oprema ,uredi i aparati koi proizveduvaat bu~ava koja gi nadminuva so zakon dozvolenite vrednosti  (~len 34)

  18. Pri koristewe na oprema , uredi i aparati {to pretstavuvaat izvori na jonizira~ko i nejonizira~ko zra~ewe ne obezbedil soodvetni za{titni merki i stru~en kadar i vr{el deponirawe na radioaktivni otpadoci nadvor od mesta opredeleni za taa namena (~len 35 stav 1).

So pari~na kazna od 30.000 do 50.000 denari }e se kazni odgovornoto lice vo pravnoto lice za dejstvoto od stav 1 na ovoj ~len.

Za dejstvoto od stav 1 na ovoj ~len na pravnoto lice }e  se izre~e merka za bezbednost zabrana za vr{ewe na opredelena dejnost vo traewe od 6 meseci do 5 godini.

Za dejstvoto od stav 2 na ovoj ~len na odgovornoto lice vo pravnoto lice, pokraj pari~na kazna }e se izre~e i merka za bezbednost zabrana za vr{ewe na profesija, dejnost ili dol`nost vo traewe od tri meseci do edna godina.

^len 54

So pari~na kazna od 10.000 do 30.000 denari }e se kazni za prekr{ok fizi~ko lice koe vr{i registrirana dejnost ako postapi sprotivno na odredbite na ~lenovite  15 stav 1, 17 stav 1, 18 stav 1, 22 stav 1,  i 29 od ovoj zakon.

^len 55

So pari~na kazna od 5.000 do 30.000 denari }e se kazni za prekr{ok odgovornoto lice vo pravnoto lice, odnosno vo organizacijata ako:

  1. Registarot na za{titenite delovi na prirodata i objekti na prirodata i dokumentacijata {to se ~uva vo registarot ne gi vodi na propi{aniot na~in i ne go dostavi do nadle`niot organ (~len 33) i

  2. Ne donese programa   vo soglasnost so odredbite od ovoj zakon (~len 33).

^len 56

So pari~na kazna od  5.000 denari }e se  kazni za prekr{ok na lice mesto  (mandatna kazna) i fizi~ko lice ako:

  1. Ne postapi po nalog na ~uvar na za{titeno prirodno dobro, soglasno so negovite ovlastuvawa ili mu pre~i vo vr{eweto na negovite ovlastuvawa;

  2. Frla ili deponira bilo kakov otpad nadvor od opredelenoto mesto za taa namena. Dokolku na lice mesto se zate~e lice koe od vozilo rastovara otpadni materii nadvor od opredeleno mesto za taa namena, voziloto vremeno se odzema i se pokrenuva postapka pred nadle`niot organ (~len 23 stav 1) i

  3. Za dejstvijata od to~ka 2 na ovoj ~len, pokraj inspektorite od ~len 40, pravo i obvrska za kaznuvawe ima i rabotnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti, nadle`en za javen red i mir.

Vo slu~aj koga gra|aninot ne ja plati mandatnata kazna na lice mesto,  nadle`niot inspektor vrz osnova na svoj naod ili po prijava na rabotnikot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nadle`en za odr`uvawe na red i mir, ~uvar na nacionalen park, odnosno drugo lice ovlasteno da ~uva  za{titeno prirodno dobro podnesuva prekr{o~na prijava.

^len  57

So pari~na kazna od 3.000 denari na lice mesto ( mandatna kazna) }e se kazni za prekr{ok gra|anin, ako na podra~jeto na za{titen del na prirodata:

  • Parkira  i vozi vozilo nadvor od opredeleno mesto vo za{titeno posebno prirodno bogatstvo i vo zeleni povr{ini;

  • Pali ogan nadvor od dozvolenoto mesto;

  • Frla otpadoci nadvor od opredelenoto mesto;

  • Se dvi`i vo zabraneti zoni ;

  • Mie vozilo pokraj i vo rekite i ezerata;

  • Gi o{tetuva znacite za obele`uvawe ili izvestuvawe;

  • Ispu{ta motorni i transformatorski masla na zemji{te i  vo sekundarna atmosferska ili fekalna kanalizaciona mre`a i odvodi na otpadni vodi, reki  i ezera;

  • Bere ili sobira za{titeni rastitelni ili `ivotinski vidovi ili kr{i drvja i grmu{ki;

  • Napasuva dobitok vo za{titeni delovi na prirodata;

  • Vnesuva opasni uredi, napravi ili opasni materii so koi mo`e da se zagrozi za{titeniot del ili objekt na prirodata i

  • Ostava havarisani vozila ili delovi od vozila.

Kaznite od stav 1 na ovoj ~len gi naplatuva na lice mesto (mandatno) inspektor za za{tita na `ivotnata sredina koj vr{i nadzor nad primenata na merkite za za{tita na za{titenite prirodni dobra, rabotnik na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nadle`en za odr`uvawe na red i mir, ~uvar na nacionalen park, odnosno drugo lice ovlasteno da ~uva  za{titeno prirodno dobro.

Vo slu~aj koga gra|aninot ne ja plati mandatnata kazna na lice mesto,  nadle`niot inspektor vrz osnova na svoj naod ili po prijava na rabotnikot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nadle`en za odr`uvawe na red i mir, ~uvar na nacionalen park, odnosno drugo lice ovlasteno da ~uva  za{titeno prirodno dobro podnesuva prekr{o~na prijava.

^len 58

So pari~na kazna od 50.000 do 150.000 denari za prekr{ok }e se kazni pravno lice ako:

  1. Na podra~je na za{titen del na prirodata, ne gi sprovede merkite za za{tita i koristewe na {umite i {umskoto zemji{te koi se opredeleni so {umska osnova i programata za za{tita i razvoj na nacionalniot park;

  2. Za{titenoto prirodno dobro i negovite granici, ne gi obele`i na propi{an na~in;

  3. Sobira divi `ivotinski i rastitelni vidovi, seme, plodovi, jajca i drugi poniski razvojni oblici zaradi eksploatacija, odnosno stavawe vo promet sprotivno na propisite 

  4. Ne ovozmo`i, odnosno go spre~uva vr{eweto na inspekciskiot nadzor ili ne gi dade potrebnite informacii, mostri i materijali.

Za prekr{ok od stav 1, to~ki 1, 2, i 3 na ovoj ~len, }e se kazni i odgovornoto lice vo pravnoto lice so pari~na kazna od 10.000 do 50.000 denari.

Za prekr{ok od stav 1 na ovoj ~len }e se kazni i fizi~ko lice so pari~na kazna od 20.000 do 50.000 denari.

^len 59

Za krivi~ni dela protiv `ivotnata sredina, opredeleni so Krivi~niot zakonik, inspektorite, rabotnikot na Ministerstvoto za vnatre{ni raboti nadle`en za odr`uvawe na red i mir, ~uvar na nacionalen park,  drugo ovlasteno lice i gra|anin,  podnesuvaat krivi~na prijava do nadle`en organ.

GORE


VI. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 60

Pravnite lica koi imaat izvori {to vr{at zagaduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, se dol`ni vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, da gi dostavat potrebnite podatoci na izgotvuva~ot na  katastarot na zagaduva~ite na vozduhot, vodite, za{titenite  posebni prirodni bogatstva, zagadenosta i degradiranosta na zemji{teto i registarot na otpadnite i {tetni materii.

^len 61

Pravnite i fizi~kite lica koi imaat izvori {to vr{at zagaduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, se dol`ni vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon da izgotvat ekolo{ko - tehnolo{ki proekti so analiza na izvorite na zagaduvawe i re{enija za namaluvawe i doveduvawe na zagaduvaweto vo ramkite na maksimalno dozvolenite koncentracii i koli~estva na {tetni supstanci, soglasno so standardite na postojnata oprema i tehnologija.

^len 62

Republi~kiot  zavod za za{tita na prirodnite retkosti prodol`uva so rabota kako  Zavod za `ivotna sredina.

^len 63

Vladata na Republika Makedonija vo rok od edna godina od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon }e gi donese Programata za razvoj na informativniot sistem za za{tita na `ivotnata sredina i Nacionalniot akcionen plan za za{tita na `ivotnata sredina.

^len 64

Fondot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i priroda }e otpo~ne so rabota vo rok od 6 meseci od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj Zakon.

Do otpo~nuvaweto so rabota na Fondot od stav 1 na ovoj ~len, sredstvata za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata }e se uplatuvaat vo Buxetot na Republika Makedonija.

^len 65

Pobliski propisi za izvr{uvawe na ovoj zakon, }e se donesat vo rok od edna godina od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

^len 66

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at odredbite na Zakonot za za{tita na prirodnite retkosti ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 41/73, 42/76, 10/90 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" broj (62/93), {to se odnesuvaat na Republi~kiot zavod za prirodnite retkosti.

GORE