Vidovi otpad

Zavisno od svojstvata i mestoto na nastanuvawe, soglasno ~len 4 od Zakonot za otpad (Slu`ben vesnik na RM broj 37/98), postojat slednive vidovi na otpad:

	Komunalen cvrst otpad
	Tehnolo{ki otpad
	Opasen otpad
	Inerten otpad
	Poseben otpad
	[tetni materii
	Grade`en otpad

Vo praksata se sre}ava i grade`en otpad koj e utvrden so ~lenot 11 od Zakonot za odr`uvawe na javnata ~istota, sobirawe i transportirawe na komunalniot cvrst i trehnolo{ki otpad (Sl. vesnik na RM br. 37/98).

Komunalen cvrst otpad e otpadot {to se sozdava vo sekojdnevniot `ivot i rabota vo stanbeni, dvorni, delovni i drugi prostorii i povr{ini i toa: ku}ni otpadoci od razli~ni vidovi, otpadoci od hrana, gradinarski, ovo{ni i drugi zemjodelski kulturi, hartija, kartonska ambala`a, krpi, razni drveni, metalni, stakleni, porcelanski, ko`ni, plasti~ni i gumeni predmeti i na niv sli~ni ne{tetni otpadoci.

Vo gusto naselenite urbani oblasti otpadot od domakinstvata glavno e sostaven od hartija, karton, plastika, metal, staklo, drug materijal za pakuvawe i kujnski otpad. Kaj ku}i so gradini mo`e da se najde i gradinarski otpad. Tamu kade {to kujnskiot i gradinarskiot otpad se povtorno iskoristeni ili reciklirani od samiot domakin kako |ubrivo za gradinata ili hrana za doma{ni `ivotni, tie ne se vklu~eni vo statisti~kata procenka na otpad od doma}instvata.

Vrz osnova na koli~inite registrirani vo Evropskite zemji, se procenuva deka gra|anite na Republika Makedonija vo urbanite sredini proizveduvaat okolu 300 kg otpad po `itel godi{no. Polovina od ovoj otpad se producira vo ruralnite oblasti. Statisti~kite podatoci poka`uvaat deka 80% od otpadot od doma}instvata se sobira i deponira vo "organizirani" deponii vo gusto naselenite urbani sredini. Vo pove}eto op{tini od ruralen karakter (nadvor od golemite gradovi), otpadot ne se sobira.

Soglasno podatocite od NEAP-ot otpadot se sostoi od:

• 24% hartija i proizvodi na hartija;

• 11 % plastika;

• 5% staklo i porcelan;

• 4% tekstil, ko`a i guma;

• 3% metal;

• 20% otpadoci od hrana;

• 25% komunalen otpad, pepel i grade`en otpad;

• 8% drug otpad.

Proektirani koli~ini na komunalen otpad 1999-2025 ('000 toni)

Vrskata pome|u razli~nite zemjodelski sistemi vo Republika Makedonija i vidovite na komunalen cvrst otpad od zemjodelsko poteklo koi pritoa se sre}avaat e prika`ana na slednata tabela.

Poteklo i zna~ewe na razli~ni vidovi zemjodelski otpad

Gore

Tehnolo{ki otpad

Tehnolo{ki otpad e otpadot to nastanuva vo proizvodnite procesi vo industrijata (industriski), otpad {to nastanuva vo instituciite, uslu`nite dejnosti, a po koli~inite, sostavot i svojstvata se razlikuva od komunalniot otpad.

Soglasno napravenite analizi tehnolo{kiot otpad koj se producira vo industriskite kapaciteti iznesuva okolu 65.000 toni godi{no, a 130.000 toni godi{no tehnolo{ki otpad koj se producira vo tehnolo{kite procesi vo industrijata se deponira vo ramkite na industriskite kapaciteti.

Proceneti koli~ini na industriski otpad

Stagnatnite procesi koi ja zafatija te{kata industrija vo Republika Makedonija vo poslednite godini dovedoa do redukcija na produciranite koli~ini na tehnolo{ki (industriski) otpad. Karakteristi~no e da se istakne deka pravnite subjekti vo ovaa oblast ne raspolagaat so sistemi za sobirawe i tretirawe na tehnolo{kiot (industriski) otpad.

Gore

Opasen otpad

Opasen otpad e otpadot {to sodr`i supstancii koi imaat edno od ovie svojstva: eksplozivnost, reaktivnost, zapalivost, nadrazlivost, toksi~nost, infektivnost, kancerogenost, mutagenost, teratogenost, ekotoksi~nost i svojstva na ispu{tawe na otrovni gasovi preku hemiska reakcija ili biolo{ko razlo`uvawe, {to e utvrden so listite 1, 2 i 3 od Zakonot za ratifikacija na Konvencijata za kontrola na prekugrani~niot promet so opasen otpad i negovo skladirawe.

Soglasno ~lenot 17 od Zakonot za otpad, za sobiraweto, transportiraweto, prerabotka i deponirawe na opasen otpad Vladata na Republika Makedonija za teritorijata na republikata treba da osnova javno pretprijatie. Za realizacijata na ovaa cel, Vladata na Republika Makedonija donese Odluka za izgotvuvawe na fizibiliti studija koja }e gi analizira prirodnite performansi na podra~jeto na Krivolak vo negovite geografski granici (povr{ina od okolu 400 km²) za locirawe na deponija na opasen otpad. Na deponijata soglasno ~lenot 10 od Zakonot za otpad }e se vr{i odvoeno postapuvawe-tretirawe na opasniot otpad od drugite vidovi na otpad.

Analizite na samo desetina industriski kapaciteti vo koi se producira opasen otpad vo zemjata poka`uvaat deka na lokalnite deponii vo krugot na industriskiot kapacitet se deponiraat okolu 4.000.000 milioni  toni otpad godi{no. Samo od fabrikata OHIS - Skopje, dnevnata produkcija na opasen otpad iznesuva okolu 4 toni.

Zna~ajno e da se istakne deka opasniot otpad vo zemjodelieto i sto~arstvoto e prisuten i ima negativni vlijanija na za{titata na `ivotnata sredina. Na ovoj plan e prisuten opasniot otpad koj se producira so upotreba na sredstvata za za{tita na rastenija, sredstvata za za{tita vo sto~arstvoto, kako i infektiven opasen otpad preku mrtvi i zarazeni `ivotni. Podatocite za koli~inite na opasen otpad od agrokompleksot zasega ne se poznati, no se znae deka istiot zavr{uva vo delovite na prirodnata sredina.

Radioaktivniot opasen cvrst otpad nastanuva so primenata na radioizotopite vo medicinskite centri i industrijata, a vo na{ata zemja postojat i odredeni koli~ini na radioaktivni gromobani, no pokonkretni soznanija za mo`nite koli~ini na ovoj vid otpad ne se poznati. Vo ovaa grupa treba da se tretiraat i materijalite od probnite rudarski eksploatacii na uraniumovi rudi na podra~jeto na Zletovsko-kratovskata oblast koi le`at na otvorenite povr{ini vo vid na rudni~ka jalovina.

Soglasno na{ite podatoci objekti so najvisok stepen na rizik po odnos na produkcijata i skladiraweto na cvrstite opasni otpadi se deponiite na metalur{kite kombinati, deponiite na jalovina na rudnicite za bakar, olovo, cink i osobeno za hrom, antimon i arsen, potoa Rafinerijata za nafta - OKTA, OHIS, Alkaloid, Fabrikata za ve{ta~ki |ubriva kaj Veles, Ko`arite, Termoelektranite i Medicinskite centri.

Radioaktivnite materijali obi~no podle`at na pove}e zakonski odredbi kako:

• Propisi za sobirawe, deponirawe i kone~no otstranuvawe na radioaktivni materijali vo ~ovekovata okolina (OGRM 40/86);
• Propisi za cirkulirawe i koristewe na radioaktivni materijali preku  odredena granica, rendgenski uredi i drugi uredi koi generiraat jonizira~ki zraci i za{titni merki od ovie zraci.  (OGRM 40/86);
• Zakon za za{tita od radioaktivno zra~ewe. (OGRM 53/91).

Prioriteti vo odnos na upravuvawe so radioaktiven otpad se: razvoj na kapacitet za trajno skladirawe na izvori na nisko i sredno nivo na radioaktivni emisii vo soglasnost so postoe~kite zakonski odredbi za kontrola i upravuvawe so radioaktivni emisii i izlo`uvawe na javnosta na istite;

Gore

Analizite poka`uvaat deka produkcijata na infektiven i potencijalno infektiven otpad vo medicinskite i drugi ustanovi iznesuvaat okolu 1000 toni godi{no. Srednoro~no i dolgoro~no planirano, produkcijata na ovoj vid otpad vo medicinskite i drugi institucii iznesuva 2000 toni godi{no.

[tetni materii

[tetni materii se hemiski supstanci {to go menuvaat prirodniot fizi~ki, hemiski, biolo{ki i bakteriolo{ki sostav, kako i radiolo{kite osobini na zemji{teto, vodite i vozduhot. Nema podatoci za nivnata koli~ina.

Gore

Procenkite dadeni podolu treba da se zemat kako sredina od niza mo`nosti so ±50% nesigurnost. Tie se slednite: